Otroci si vso leto želijo srčkanega kužka, malo muco ali mehkega zajčka, starši pa se v božičnem času, rojstnih dnevih in ostalih posebnih priložnostih, na primer ob zaključku šolskega leta, pogosto vdajo in otroku uresničijo željo. Ob vprašanju zakaj so v svoj dom sprejeli žival, veliko staršev prizna "Sin/hčera si je tako zelo želel/a."
In kaj se zgodi s temi simpatičnimi kosmatinci, ko otrok izgubi zanimanje? Za žival morajo skrbeti starši, ki kmalu ugotovijo, da je žival prevelika obveznost. Tako veliko muckov in kužkov svoj topel dom zamenja za prepolno zavetišče ali pa preprosto ostanejo nekje na cesti, prepuščeni sami sebi.
Živali so živa bitja, ki enako kot ljudje, potrebujejo ljubezen, toplino in skrbnost. Žival je odgovornost in ne igrača, ki se jo po uporabi zavrže. Preden podležete otrokovim željam, dobro premislite ali ste pripravljeni za hišnega ljubljenčka skrbeti do konca njegovega življenja (pri psih in mačkah je to lahko 15+ let), mu omogočati zdravo in kvalitetno bivanje ter nuditi vso potrebno veterinarsko oskrbo. Če niste, ne nasedajte solzam v očeh in ganljivim prošnjam.
Če si otrok resnično želi imeti žival, vi pa na obveznost niste pripravljeni, lahko v njegovem imenu sklenete posvojitev na daljavo in vsak mesec z donacijo pomagate izbranemu mucku. Tako boste pomagali brezdomni živali in osrečili otroka, ki mu bo veliko pomenilo, da pomaga brezdomni živali.
