S posvajanjem dveh mačk hkrati imam izkušnje. To sem naredila kar dvakrat, vendar iz različnih nagibov. Kar pošteno bom priznala, da me je prvič k posvajanju dveh mačk vodila sebičnost. Hčerka si je želela mačko in pravzaprav sem tudi sama komaj čakala, da bo kdo v družini dal pobudo za to. Torej, če posvojimo eno samo, bo kar naprej predla v hčerinem naročju, moje bo pa prazno. Tako vendar ne gre in predlagala sem posvojitev dveh.
Dobili smo sestrici, še precej plašni. Skrivali sta se pod posteljo in bili zelo prestrašeni. Ves čas sta tičali skupaj in se bodrili. Vesela sem bila, da sta dve. Ko sta se sprostili, sta se pričeli igrati. Uganjali sta take vragolije, da jih ena sama nikakor ne bi mogla. Vsak dan znova smo uživali v njuni predstavi. Zelo radi sta se podili za fižolčkom, ki sta ga potiskali pred sabo kot hokejisti. Potem sta iznašli novo igro. Fižol sta si podajali skozi režo zaprtih vrat. Ena mačka je bila v spalnici, druga na hodniku, fižol pa je drsel od ene do druge. Utrujeni sta poiskali naša naročja in zapredli.
Vsak s svojo mačko v naročju, sva z možem preživela veliko prijetnih trenutkov skupaj, ob pogovoru, poslušanju glasbe. Nihče od naju ni želel prekiniti zadovoljstvo naših ljubih mačk in oditi po opravkih. Kar obsedela sva in s tem oplemenitila tudi najin odnos. Hvala, naši mački! Zdaj sta sestrici pri nas že tri leta. Še vedno sta najboljši prijateljici, skupaj spita, se umivata in se nikoli ne sporečeta.
Med tem smo posvojili še en parček, tokrat bratca. Drugo posvajanje para je bilo že čisto iz drugih nagibov in nikakor nismo želeli vzeti samo enega. Mačka je vendar družabno bitje, kot človek. Privoščimo ji družbo med tem, ko sama čaka doma, da se vrnemo k njej.
Janja Sever
